04/10/2026
[CELJE, POGLEJ GOR!]
🔹Celjski dom
stoji na Krekovem trgu, neposredno ob železniški postaji v Celju. Danes je pomembna zgodovinska in kulturna stavba mesta, njena zgodovina pa je tesno povezana z narodnimi nasprotji med slovenskim in nemškim prebivalstvom Celja konec 19. in v začetku 20. stoletja.
Nastanek Nemške hiše
Ob koncu 19. stoletja so se v Celju zaostrili nacionalni spori med Slovenci in celjskimi Nemci. Slovensko prebivalstvo je leta 1896 dobilo Narodni dom, kar je med celjskimi Nemci spodbudilo načrte za gradnjo njihovega lastnega reprezentančnega središča. Leta 1898 so zato ustanovili društvo Nemška hiša (Deutsches Haus), katerega cilj je bil zgraditi veliko stavbo za nemška društva in kulturno življenje.
Leta 1900 je bil razpisan arhitekturni natečaj. Med 37 predlogi so izbrali načrt dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. Stavba je bila zasnovana v izrazitem staronemškem oziroma historicističnem slogu. Njena mogočna podoba naj bi že obiskovalcem, ki so v Celje prihajali z vlakom, pokazala nemški značaj mesta.
Gradnja se je zaradi pomanjkanja denarja zavlekla. Začela se je leta 1905, stavba pa je bila slovesno odprta 15. maja 1907.
Nemška hiša kot središče nemškega Celja
V prvih letih je bila stavba predvsem družabno in kulturno središče celjskega nemškega meščanstva. V njej so imela prostore različna nemška društva, delovala sta nemška tiskarna Celeia in uredništvo časopisa Deutsche Wacht. V stavbi so bili tudi gostinski prostori, stanovanja, hotelske sobe ter dvorane za družabne prireditve.
Arhitektura je imela pri tem tudi simbolni pomen. Stavba z masivnim vogalnim stolpom, trdnjavskimi elementi, opečnimi okraski in izrazito historicistično fasado ni bila samo praktičen objekt, ampak tudi simbol politične in nacionalne prisotnosti celjskih Nemcev.
Prva svetovna vojna in preimenovanje
Med prvo svetovno vojno so stavbo spremenili v začasno bolnišnico. Po koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske se je politični in nacionalni položaj v Celju temeljito spremenil.
Leta 1919 so nekdanjo Nemško hišo preimenovali v Celjski dom. V stavbi je med drugim našla svoje prostore tudi celovška Mohorjeva družba.
Druga svetovna vojna
Med drugo svetovno vojno so stavbo ponovno prevzeli Nemci. Po koncu vojne pa se je njena funkcija še enkrat spremenila. Zaradi povezave stavbe z nemštvom je predstavljala močan simbol prejšnjega obdobja, vendar je niso porušili. Po osvoboditvi je bila preimenovana v Dom OF (Dom Osvobodilne fronte).
Kasneje je zahodni del stavbe uporabljala Jugoslovanska ljudska armada (JLA), v osrednjem delu pa je začel delovati kino. Kino je skozi čas uporabljal različna imena, med drugim Metropol in Union. Kino Union je postal pomemben del kulturnega življenja Celja in je v stavbi deloval več desetletij.
Celjski dom v novejšem času
Po osamosvojitvi Slovenije je stavba ponovno uradno dobila ime Celjski dom. Leta 1991 je bila celovito prenovljena po načrtih arhitekta Janka Hartmana.
Danes ima Celjski dom predvsem kulturno in prireditveno funkcijo. V njem deluje oziroma je delovalo več društev in organizacij, njegove dvorane pa se uporabljajo za različne kulturne, družabne in druge prireditve. V stavbi ima sedež tudi Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.
Pomen Celjskega doma
Celjski dom je zanimiv predvsem zato, ker njegova zgodovina zelo dobro odraža burno nacionalno in politično zgodovino Celja. Nastal je kot izraz nemške nacionalne pripadnosti in kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu, po prvi svetovni vojni pa je postal Celjski dom. V 20. stoletju je večkrat zamenjal ime, uporabnike in namembnost, vendar je stavba preživela vse politične spremembe.
Danes je spomenik lokalnega pomena in eden prepoznavnih arhitekturnih objektov Celja.